O prvi pisni omembi Perovega 8. maja 1241

Sklepamo lahko, da je bil Bero lastnik gospostva oz. posestva na današnjem Perovem. Po njem naj bi Perovo dobilo ime. Ime Bero je bilo precej pogosto ime imenitnikov tistega časa v Kamniku.

Perovo se kot vaško naselje v pisnem viru prvič omenja 8. maja 1241, ko je bila listina Konrada iz Žovneka za Herborda Turjaškega izdana »v vasi Perovo blizu Kamnika (in villa Peraw prope Stein), ko biva sedaj v Kamniku gospod Friderik, presvetli vojvoda Avstrije«. V maju 1241 se je torej v Kamniku v spremstvu številnih vitezov mudil vojvoda Friderik Bojeviti Babenberški, mož Neže gospodarice Kranjske, dedinje andeških posestev. Ne vemo, kako je izgledala »villa Peraw«, kjer je skupaj z vitezi in njihovimi konji dobil zatočišče Konrad iz Žovneka, ki je ob tej priložnosti z listino odstopil Herbordu s Turjaka nekatere desetine po Ribniški dolini.

Pogled proti Kamniku

Pogled proti Kamniku pred sto leti

V listini iz leta 1247 se prvič omenja vitez Henrik iz Perovega, ki je imel sedež na dvoru Perovo. Dvor Perovo pa se prvič izrecno omenja šele leta 1426 (Hof zu Peraw).

Še o Perovski preteklosti …

Stoletja je bilo Perovo primestna vasica polj, travnikov, gozda in peščice hiš; dve graščini, graščina Perovo (Janežičeva graščina) ob Kovinarski cesti na zahodnem bregu Bistrice in graščina Zgornje Perovo (Reščičeva graščina) ob obvoznici na vzhodnem bregu Bistrice sta z južne strani varovali srednjeveški Kamnik. Obe graščini in po njih poimenovana dela vasi je od nekdaj povezovala brv čez Bistrico (prav ob tej brvi sta 27. julija 1941 padli prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem Miklavčič in Mlakar).

Ob obeh graščinah sta v srednjem veku tekli mlinščici in poganjali kolesa graščinskih mlinov. Ime pri Mlinarju je do današnjih dni ohranila hiša ob Kovinarski cesti, ob kateri je tekla zahodna Mlinščica. Na tem mestu moramo omeniti vsaj še dve pomembnejši perovski hiši. Prva je prelepa Sossova vila na Perovem 1, ki jo lahko vidimo v ospredju na številnih ohranjenih starih razglednicah Kamnika. Druga pa je Beštrova (Matijeva) hiša s spominskim obeležjem, da je v letih 1911-1912 tam stanoval kasnejši predsednik SFRJ Josip Broz Tito.

Titanov industrijski kanal, ki teče ob nekdanji, zdaj zasuti strugi zahodne Mlinščice (Žajspoha), že deveto desetletje vrti turbine električne centrale, ki je nasledila še en perovski (Bučarjev) mlin. In prav ob tem, južnejšem mlinu se je začela industrijska doba, ki je pomenila za Perovo razvoj, pa tudi konec vaškega življenja. S širjenjem obrti in industrije je prej poglavitna kmetijska panoga na Perovem vztrajno pešala. Leta 1896 se je na Perovem, ko je Čeh Špalek kupil Bučarjevo posestvo, opustil dotedanje izdelovanje čistilnega praška in lesenih teskov v delavnici ter jo preusmeril v kovinski obrat, rodil današnji Titan. V prvi polovici 20. stololetja je na Perovem poleg industrije živela tudi obrt – barvarstvo (1913), čevljarstvo (1921), mlinarstvo (1929), šiviljstvo (1931), klobučarstvo (1931), žagarstvo (1946), ščetinarstvo (1949) … V letih 1962-64 se je iz Šmarce na Perovo postopno preselila Svilanitova proizvodnja brisač, končno leta 1966 pa tudi obrat svile, ki je do takrat deloval v Mekinjah. Gradnja tovarne Eta na Perovem se je pričela v letu 1961, slovesna otvoritev novega obrata je bila 7. decembra 1963. Razvoj obrti in zlasti industrije je povzočil hitro spreminjanje področja Perovega. Perovega (na Perovem, perovski, Perovljani ali Perovčani), ki je bilo do upravne razdelitve leta 1934 samostojno naselje oz. kmetijsko, industrijsko in delavsko predmestje; z novo upravno razdelitvijo pa je Kamnik Perovo pritegnil nase.

Kamniške tovarne (ne samo perovske) so zaposlovale vedno več ljudi, poglavitna potreba delavcev pa je bila živeti bližje podjetij. Na Perovem se je zato pričela gradnja nizkih in kasneje, ko se je mesto Kamnik v 60-letih začelo pospešeno širiti proti jugu, visokih stanovanjskih blokov. Ti so področje Perovega postopno, vse do danes, skladno z razvojem in potrebami ljudi ter v zadnjih letih tudi z določenimi za krajane manj razumljivimi političnimi odločitvami, vedno bolj spreminjali v stanovanjsko, blokovsko sosesko. Ta je danes skupaj s starimi domovi, nekaj novimi stanovanjskimi hišami in drobtinico še ostalega zelenega objeta v industriji. »Blokovsko« Perovo so v 90-ih letih in novem tisočletju dopolnile storitvene dejavnosti, z uresničevanjem sprejetih prostorskih načrtov pa se bo tudi v prihodnje posegalo v zeleno z gradnjo stanovanj, trgovin, industrijskih in poslovnih objektov, garažne hiše. Pomemben delež k prostorskim spremembam Zgornjega Perovega je prispevala gradnja kamniške obvoznice v 80-ih letih, zraslo je več novih stanovanjskih hiš na t.i. Vajsovem travniku. Ob izsekavanju gozda južnega dela Zgornjega Perovega so na nekdanjih gobarskih in borovničarskih najdiščih v 90-ih letih zaživele nove hiše, ob Bistrici na obvoznici pa je zrasla trgovsko-poslovna cona. Spremembe se obetajo tudi v prihodnje …

Osem stoletij je torej Perovo klesalo današnjo podobo, a na popotovanju skozi čas ni izgubilo starodavne duše, ni se izgubilo v preteklosti. Ni tudi povsem popustilo mestnim in novodobnim oblikovalcem prostora in načina življenja. Ohranja klenost in ponos starodavnega vaškega naselja. Ohranja tudi svojo edinstveno posebnost: le korak loči tovarne, trgovine in lokale od kmetijskih in grajskih poslopij. In prav toliko visoke hiše v nebo od travnikov in drevoredov. Perovo, kjer se sodobno in starodavno razlegata na obeh bregovih Bistrice, je kraj za prospekt raznolikosti.

Zapisano maja 2011

QR Code Business Card