DOBRO JUTRO, PEROVO!

Pa ga imamo, že tretjega po vrsti … Perovski list, namreč! Tako kot njegova starejša »brata« je od prve do zadnje strani bogat z dogodki, ki se dotikajo Perovega. Odkrivajo njegov vsakdan, bližnjo in daljno preteklost. Srečujemo ljudi, ki so prisluhnili klicu srca, razuma in poguma. Povabljeni smo v starodavne perovske domove, odete v stoletni bršljan in varne v zavetju velikega ginka. Praznujemo rojstvo maslenice Perovo in hitimo s pripravami na otvoritev trgovine Perovske sanje …

Vse to in še mnogo več bomo našli v krajevnem listu, ki je pred vami.

A tokratni uvodnik Perovskega lista ni namenjen njegovi vsebini in s perovsko vdanostjo zaznamovanim avtorjem prispevkov, temveč Perovemu.
Tistemu Perovemu, ki je bilo nekdaj (do leta 1934) celo samostojno naselje in je do leta 1980 branilo svoje krajevne perovske meje na obeh bregovih Kamniške Bistrice. Potem se je zgodilo, kar se je po pameti aktualne oblasti ob ustanavljanju krajevnih skupnosti pač zgodilo. Na perovskih travnikih in jasah so rastla nova naselja kot gobe po dežju in morda so prav dobre »gobarske letine« prispevale k odločitvi, da se Perovo razkosa na dva dela. Spodnje Perovo postane KS Perovo (z delom Bakovnika in Zapric), Zgornje Perovo pa skupaj z Novim trgom in Podgoro KS Novi trg.

Nova krajevna »ureditev« in preimenovanje ulic vnaša zmedo še dandanes, če nanjo gledamo z očmi staroselcev in ji pustimo, da nam pride do živega. Lahko pa nanjo gledamo z očmi priseljencev, mladine ali perovskih zanesenjakov vseh starosti, zbranih v ŠKD Perovo, ki o tovrstnih zmedah nič ne vedo, tistim, ki vemo, pa so eno figo mar. So nam pa mar ljudje z obeh perovskih bregov ob Kamniški Bistrici. Praktično nas povezuje perovska brv, za duhovno, družabno in socialno trdnost in povezanost pa moramo poskrbeti krajani z obeh bregov kar sami. Perovljani z levega brega, od Finkove vile, ki je ohranila ime stare perovske ulice, mimo žlahtne zgornje perovske graščine do naselja, ki se bahaško nastavlja »na bregu«, »na jasi«, »na prisojni poti« in navzdol do novega poslovnega naselja ob kamniški obvoznici. In Perovljani z desnega brega, ob glavni perovski ulici, ki so ji staro perovsko ime vzeli in ji nadeli »kovinarskega«, mimo lepih in trdnih perovskih kmetij in še ene, spodnje perovske graščine in naprej, po bližnjici (skozi Janežičev drevored) ali naokrog v senco orjaških blokovskih domov na Steletovi in Zikovi ulici do Ljubljanske ceste, kjer se naše Perovo konča. Na Perovem teče še veliko drugih ulic in uličic, ki kot žile prepletajo perovsko tkivo z obeh bregov.

Če tako gledamo na Perovo, lahko vidimo in čutimo hkrati nekdanje in sedanje - Perovo. Še vedno kraj za prospekt raznolikosti. To pa je nekaj, kar je vredno dobro spoznati, ohraniti in negovati.

Takšen je tudi Perovski list. K temu pisanju se prislanja neko drugo, drugačno pisanje in temu sledijo spet nova, vsako drugačno in zanimivo. Če bomo pridno listali in brali, smo na dobri poti, da sprejmemo svoj kraj z obeh bregov z besedami kamniško perovskega guruja kot stvar, ki jo poznamo, obvladamo, je čez cesto in je otipljiva, kar je v današnjem svetu zlata vredno. Zato je zlata vreden tudi Perovski list, ki ga ŠKD Perovo poklanja na Miklavžev večer krajanom na obeh perovskih bregovih.

Ivana Skamen, glavna in odgovorna urednica

Most, ki povezuje
Perovski most - most, ki nas povezuje

(kliknite fotografijo za povečan prikaz)