Za vedno se je poslovila Perovljanka Helena Stele, Mlinarjeva

Gospa Helena Stele, je bila marsikaj: hči trdne Mlinarjeve domačije na Perovem, zapisovalka in pripovedovalka spominov na svojo drago vas domačo, bila je zadnja Mlinarjeva, ki je z ljubeznijo skrbela za dediščino z bogato zgodovino domačije. Bila je starosta perovske »gospode« in z veseljem in drobcem hudomušja sodelovala pri svečanih perovskih ceremonialih. Bila je klena zadnja Mlinarjeva hči, ki je za svojo rodno hišo skrbela tudi še potem, ko je že živela v kamniškem domu starostnikov. Skoraj vsak dan jo je obiskovala, spustila vanjo sonce in perovske sape, poskrbela za mucke, zalila rože, ki so bujno krasile okna domačije in poskrbela, da je hiša »živela«.
To in še marsikaj je bila ga. Helena.

Ko smo se pred dobrimi petimi leti skupaj pripravljali na pomemben perovski ceremonial (podelitev listine o perovskem državljanstvu priženjenemu vaščanu na Perovo) je žarela kot srečno dekle, brala zapisane vrstice kot poet, odeta tako pražnje, kot da Perovo obišče sam kralj. S svojo vnemo nas je vse navduševala in povezovala s perovskimi koreninami in ponosom. Bila je simbol perovskega domoljubja.

Prispevka Naša draga vas Perovo (Perovski list , december 2011) in Mlinarjeva domačija (Perovski list, december 2013) pripovedujeta o delčku njenega perovskega sveta, ki ga je tako ljubila, spoštovala in na vsakem koraku delila z nami. Do zadnjega diha, v devetdesetem letu starosti.
Hvala Heleni Stele, zadnji Mlinarjevi, za bogato perovsko sobivanje. Naj bodo žalske njive njen spokoj in večen pogled na njeno, našo drago vas domačo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja