Rožica, ptiček, srček in voščilo za perovske žene

Nekaj let zapored, smo ob Dnevu žena ŠKD -jevci, vabili perovske ženske na praznično vasovanje sredi vasi. S tem smo  nadaljevali  tradicijo Mazovčeve Urške, Barbarine mami, ki je k sebi na dom vabila predvsem okoliške sosede. Mi pa smo krog povabljenk povečali in povabili medse tudi nekaj tistih, ki nam pomagajo pri  perovskih dogodkih. Medgeneracijsko druženje je bilo vedno zelo prijetno, zabavno, sproščeno in sladko. Dobivali smo se pri Volk’, v posebni sobici, ob topli krušni peči. Ko je birtna Manja gostilno prodala, smo zaman iskali tako prijetno, nadomestno lokacijo in zato je že lani srečanje »odpadlo«.

Letos pa smo se odločili, da obiščemo nekaj naših sokrajank kar na domu. Kupili smo nekaj oranžno žarečih primul, dodali na palčke ptička, srček in voščilo ter vse skupaj postavili v košaro. Tako opremljeni sva z Vlasto krenili v lep sončen dan, še z obilico snega in nekaj plundre.

Najprej sva se ustavili na koncu drevoreda, pri Janežičevih, ker pa je mama še počivala, sva čas izkoristili za občudovanje in fotografiranje pri kužku iz snega. Snežak, ki mu je delal družbo, pa se je že stalil.

Habjanova mama, ki je prišla na sonce in s sosedo Hijacinto malo poklepetala, je bila vesela in presenečena, da smo jo obiskali.

Česnovi mami sva darilce pustili kar pred vrati in kasneje, ko se nam je zanj zahvalila izvedeli, da je bolna.

Pri Majcenovičevih nam je odprl ata Janez, ki ni točno vedel kje ima ženo. Ko pa smo malo poklepetali, je prišla mama Mija iz kleti. Malo smo še poklepetali, predvsem pa občudovali slike, stare predmete in obujali spomine. 

Grošanova »tamlada«, Kati, je prevzela in se zahvalila za naše darilo, ki ga bo kasneje predala »taščici«, ki je še počivala.

Gospo Završnikovo sva presenetili kar na ulici, kjer je s »frišno« frizuro lovila  sončne žarke. 

Žena Branka Novaka, Ivanka, je bila zelo presenečena in vesela obiska, midve pa sva prijazno odklonili povabilo v hišo in raje poslikali nenavadne, zgodnje rožice – jarice in  zvončke, ki jih je bilo polno na jasi pod drevesom. 

Nekaj metrov naprej pa sva zagazili v visok sneg, ko sva jo kar čez polje mahnili do gospe Vidmarjeve in se malo zaklepetali, saj se do zdaj nismo poznali. 

Popoldan sva presenetili še Marjeto Bukovšek, ki se je s svojo najljubšo vnukinjo »martinčkala« na sončnem balkonu in Zalko Čirič, našo novo znanko, čeprav je že nekaj časa Perovčanko. 

Prijetna naloga obeh obiskovalk je bila tako izpolnjena, še pravi čas, da sva lahko še svoje domače  »pocrkljali« s prazničnim kosilom.

Zapisali in pofotkali Helena in Vlasta


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja